Poezija

 

VREDNOTE

(Ana Gregorc, Ana Denić, 5. a)

Kaj bi bilo brez spoštovanja

tega preprostega znanja?

Nastal bi prepir in izginil bi mir.

 

Če ni miru, so potresi,

obremenilni človeški stresi.

Če ni miru,

ni svobode,

naše življenjske  vode.

 

In če lažemo,

s tem nobene odgovornosti ne pokažemo.

Če pa krademo, zaradi tega pošteno propademo.

 

Ljudje kradejo, ker ni dovolj delovnih mest,

postajajo brezdomci in ves dan strmijo,

kdo ve kam, v žabji mrest.

 

V tej državi vlada hrup,

zato ljudje padajo v obup.

 

Ta svet moramo nujno rešiti

in absolutno slabih stvari ne pospešiti.

 

VREDNOTE

(Ana Stergar, 5. a)

Poštenost, mir, enakost,

znanje in spoštovanje,

vse to so vrednote važne

in upam, da niso lažne.

Pomembna je resnica,

slajša kot potica

in lepša kakor ptica.

Nujna lastnost je odgovornost,

vendar ob vsem tem ne pozabi na pozornost.

Svobodo si vsak človek zasluži,

vendar se z njo raje ne okuži.

Delavnost potrebuješ povsod,

zato je nikar ne zatlači v kot.

 

Zato na te vrednote ne pozabi,

saj vsak človek jih rabi.

MIR 

(Monika Saje, Mihra Mulalić, 5. a)

Vsak, ki ima v sebi mir,

ne želi, da se začne prepir.

Vsak miroljuben človek

ne mara nesramnosti,

temveč želi več prijaznosti.

 

Tolpe spet  prihajajo,

mir ljudem odganjajo,

ker tolpe delajo slabo,

prav vsem ljudem prinašajo škodo.

 

Želimo, da se prav vsi

spremenijo v miroljubne ljudi,

ker pregnali bomo prepir

in tako bo večno zavladal mir.

 

 

VSAK JE TO

(Ajda Repovž, 5.b)

Vsak je kar je,

ne ve, kar je

a nekaj je vsak:

miš, muca, človek, gosenica,

metuljček,

vsak je to, nekaj je vsak!

Muca skakati zna,

človek zna peti!

Gosenica lesti zna,

metuljček leteti!

A VSAK JE TO, KAR JE,
IN VSAK JE …

NEKAJ!!!!!!!!!

PAJČJI ŽUR

(Ajda Repovž, 5. b)

 Danes ponoči je bil direndaj,

pajki imeli svoj so raj,

majhni, veliki

pajki vsi,

so v sobi svoji bili.

 

Pajki s stropa,

pajki s tal

so se pripravljali na direndaj,

prihajali so iz vsepovsod,

kmalu bili so kot veliki sod.

 

Eden zamudnik je veliko zamujal,

senco svojo za sabo je vlekel,

senca njegova se stene je bala,

zato veliko nazaj je skakala.

 

Ko naš zamudnik je končno prišel,

pajki ostali so pivo že pili,

veščico drobno so ulovili,

na mrežo privezali, ne vem, če ne ubili.

Upam, da ne, pa vi?

RAČJI KROS

(Sara Parilć , 5.a)

Danes začel se račji je kros,

račkam zjutraj zamašil se je nos.

Račke pripravljene so na tek,

a ravno začel je padati sneg.

 

Snežinke debele

so po zraku letele.

Račke so bile vesele

in kljub temu hitro poletele.

 

Navdušeno so pričakovale cilj,

čeprav se je z neba pest snežink »ulil«.

Niso več prepoznale poti,

neslo jih je na različne strani.

 

Račke so se izgubile,

niso se več veselile.

Na srečo jih je pot pripeljala na cilj,

od veselja so si vsi zmago delil. 

NAPAD DINOZAVROV

(Ana Stergar, 5.A)

Neke jesenske noči

so se v našem bloku na Obirski ulici

dinozavri prikazati

in vsi smo se jih strašno bali.

Pojedli so rože z gredice,

pomendrali so vse ptice,

stanovalci so kričali in bežali,

da jih ne bi pomendrali.

Povsod je bil nemir,

kot bi na obisk prišel hudir.

Potem končno je prišel junak,

ki nas rešil je let groznih srak.

Vse dinozavre je polovil

in jih v ogromno kletko skril,

ko jih je v živalski vrt poslal,

je v blok spet mir zasejal.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja